Čestitke za osmo mesto morajo biti zadnje opozorilo

Foto: Aleš Fevžer

Nogometaši Mure, predvsem pa njihovi navijači, si lahko oddahnejo. Črno-beli so kljub turbulentni sezoni ohranili prvoligaški status tudi za naslednje obdobje, včeraj so morda celo s predstavo sezone premagali neposrednega konkurenta za 8. mesto Primorje ter Ajdovce pahnili v dodatne kvalifikacije. Toda uvrstitev tako nizko pri dnu prvenstvene lestvice mora biti novo veliko opozorilo za črno-bele, ki (pre)dolgo živijo v anonimnosti (pod)povprečja prvoligaškega nogometa.

Tri leta minevajo, odkar je Mura, slovenski državni prvak v sezoni 2020/2021, nazadnje sezono v Prvi ligi Telemach končala v zgornjem delu lestvice. Še leto dlje je obdobje, ko se je pod vodstvom Damirja Čontale, ki je prevzel žezlo super uspešnega Anteja Šimundže, nazadnje uvrstila v evropska tekmovanja.

Od takrat je šla Mura stopničko za stopničko navzdol in se naposled v letošnji sezoni znašla v položaju, ko je še kako resno trepetala za obstanek med slovensko nogometno elito. Črn scenarij se za Prekmurce naposled ne bo uresničil. K temu je še kako pripomogel neslavni propad Domžal, naposled pa so črno-beli po sila povprečni sezoni, polni razočaranj, pravi obraz pokazali tudi na igrišču.

Slavic snel kapo pred nogometaši

Mura je včeraj v Ajdovščini odigrala odlično tekmo, morda celo najboljšo v tej sezoni in Primorje ugnala z 2:0. Karakter, predvsem pa kakovost trenutne zasedbe kluba iz Fazanerije, ki je bila v tej sezoni pogostokrat upravičeno postavljena pod vprašaj, je v domovanju sinov burje končno prišla do pravega izraza. Mura je bila od nasprotnika boljša v prav vseh segmentih nogometne igre, zmaga na najpomembnejši tekmi sezone pa je bila popolnoma, popolnoma zaslužena.

“Kapo dol fantom. Težko je bilo s psihološkega vidika, vemo, kaj je za nami, že nekaj prejšnjih tekem je bilo na nivoju, ampak rezultat je zmanjkal. Ves teden smo verjeli v to, da bo vse danes končano in po 22 letih smo zmagali v Ajdovščini. Nekateri fantje v garderobi se takrat niso še niti rodili. Dobro smo začeli, fantje so prebrodili tudi zgrešeno enajstmetrovko. Ta ekipa, ko je treba, je vedno prava, odločna in prinese rezultat,” je po tekmi svoje varovance pohvalil trener Mure Darjan Slavic.

nogomet mura darjan slavic — Foto: Jure Banfi

Bo Mura zdaj pokazala, kaj zmore in zna?

Roko na srce pa je Mura v tej sezoni včerajšnjo podobo (pre)redko pokazala. Razlogov je več, dejstvo pa je, da je pritisk v nogometni Murski Soboti precej večji kot marsikje drugje v Sloveniji. Mura ima zares močno bazo navijačev, to denimo dokazuje tudi dejstvo, da smo včeraj na tekmi v Ajdovščini spoznali navijače prekmurskega ponosa, ki so doma iz Kočevja!

“Zdaj pričakujem Muro, ki bo pokazala kaj več, predvsem z žogo. Vem, da smo tega sposobni, tudi fantje se tega zavedajo. Pod določenim pritiskom pa tega še nismo pokazali. Zdaj gre ta pritisk na stran in ne bomo popuščali. Imamo še dve tekmi in gremo maksimalno. Naj fantje pokažejo svoje, ne meni, ampak celi Sloveniji,” dejstvo, da je Mura dolžnik letošnje sezone, priznava tudi njen trener.

Kaj bo storil Robert Kuzmič?

S povprečnostjo, v kateri živi aktualna Mura, verjamemo, da ni zadovoljen nihče. Še posebej ne prvi mož kluba Robert Kuzmič, ki si je včeraj sicer verjetno pošteno oddahnil, ko je Mura ohranila prvoligaški status tudi za novo sezono, hkrati pa mora že danes razmišljati o tem, kako naprej.

Kuzmič je v zadnjih letih postal osrednja figura Mure in je bil v navezi z Denisom Rajbarjem ter Antejem Šimundžo eden od avtorjev zgodovinskih uspehov črno-belih. Nato pa je dobil več kot dovolj dokazov, da kluba sam ne more voditi na nivoju, ko bi Prekmurci ostali eden od paradnih konjev slovenskega nogometa. To ne nazadnje prekmurski poslovnež tudi sam priznava.

Vmesen eksperiment z Georgeem Junčajem je Kuzmiču na dolgi rok prinesel precej več skrbi kot dobrega, da o kadrovskem cunamiju na mestu trenerjev in športnih direktorjev niti ne govorimo. Mura v prihodnosti nujno potrebuje stabilnost in zdi se, da je prišla do idealne točke, ko lahko obrne nov list v svoji zgodovini.

Dolgovi iz preteklosti so dodobra sanirani (ostaja sicer še osebni dolg Roberta Kuzmiča do Georgea Junčaja), proračun kluba je zmanjšan, realen in vzdržen, ekipa ima mladega domačega trenerja ter je očitno, sploh glede na videno včeraj, sposobna česa več. Tako je morda nastopilo zares idealno obdobje za Kuzmičev umik, ki se sicer napoveduje že nekaj časa, a se niti v lokalnem okolju niti v tujini očitno ne pojavi nihče, ki bi bil, vsaj pod ponujenimi pogoji ne, pripravljen prevzeti enega največjih in najpomembnejših slovenskih klubov.

Za nov začetek bo morda potrebno nekaj velikih, popolnih rezov. Vse ostalo pa bo bržkone še vedno pomenilo Murino življenje v povprečju čestitk za obstanek v ligi. In pa čakanje na leto 2027, ko se bo, če njegov dolg ne bo poplačan, v klub vrnil Junčaj …